Aktualno

Črnomelj in njegova obsežna občina zajemata večji del Bele krajine. Večje arheološke pozornosti je bil Črnomelj deležen šele od samega konca 80-let, zahvaljujoč prizadevanjem in delu dr. Phila Masona, večje pozornosti zgodovinopisja pa od 2008, ko je občina Črnomelj sama, ob nasvetih in usmeritvah pokojnega mag. Janeza Kramariča, vzpodbudila pisanje Črnomaljskega zbornika (2008). Ob nastajanju knjige, posvečene 780-letnici prve omembe Črnomlja in Bele krajine v pisnih virih, je tedaj skozi vrsto arheoloških in zgodovinskih obravnav postala očitna bogata zgodovina mesta Črnomelj, ki je zahtevala ureditev posebne muzejske zbirke in predstavitev te preteklosti, domačinom in tujcem – vzpostavitev lastnega mestnega muzeja.

Sledil je projekt Mestna muzejska zbirka Črnomelj, ki je bil uresničen med letoma 2011 in 2013. V projektni vrednosti 1.2 miljona EUR, ki jih je v največji meri zagotovila Evropska Unija, je bila obnovljena stara glasbena šola (postavljena 1844) in v njo umeščena bogata razstava »Črnomelj na prepihu tisočletij« o preteklosti mesta Črnomelj, ki smo jo pod vodstvom mag. Marije Prašin in arh. Saše Ostana pripravili dr. Janez Weiss, dr. Phil Mason in mag. Anita Matkovič, z nasveti ddr. Verene Vidrih Perko in mag. Marinke Dražumerič. Mestna muzejska zbirka Črnomelj je bila odprta 4. julija 2013, ko so skozi vrata obnovljene, prezidane in preurejene »stare glasbene šole« vstopili prvi obiskovalci. Upravno je bila Mestna muzejska zbirka Črnomelj združena z RIC Bela krajina s ciljem približevanja kulture in turizma.

Namera razvijanja večjih kulturnih in turističnih zmogljivosti občine Črnomelj je skozi čas v okviru RIC Bela krajina pričela združevati nove kapacitete. Leta 2021 je bila urejena »Zakladnica« pod črnomaljskim gradom, leta 2022 je RIC Bela krajina prejel vodenje Muzeja rudnika rjavega premoga Kanižarica in Spominske Hiše Otona Župančiča, leta 2025 pa še obnovljeni grad Črnomelj z zbirko »Branilci krone in meja«. V občini Črnomelj je tako predstavljanje naše preteklosti za zainteresirano domače in tuje prebivalstvo, domačine in turiste, prevzel RIC Bela krajina. Mestna muzejska zbirka je v teh prizadevanjih Občine Črnomelj vseskozi nosila konstruktivno vlogo in po vseh zmogljivostih sodelovala pri uspešni pripravi razpisov za sredstva in pri vsebinskem nastanku ter nato tudi upravljanju samih zbirk.

Razstave združene v okviru RIC Bela krajina predstavljajo bogato dediščino in preteklost našega mesta, naše premogovniške dediščine, našega osrednjega literarnega ustvarjalca Otona Županćića in izjemne plemiške družine, ki je nosila ime Črnomlja. Mestna muzejska zbirka je osrednji del tega in svoje poslanstvo izvaja tako s predstavitvami vsebin vsakokratnim obiskovalcem, domačinom, domačim in tujim turistom, kakor tudi s priznanimi in odlično obiskanimi predavanji »Neobičajna védenja«. Hkrati Mestna muzejska zbirka skrbi za redne knjižne objave, ki izobražujejo o pomembnih točkah belokranjske zgodovine in tako tvorijo novo znanje o Beli krajini in Črnomlju. Od 2013 je tako izšlo sedem manjših in večjih razprav, ki so ob obletnicah podrobno predstavile uničujoče bombardiranje Črnomlja (2013), bombardiranje Dragatuša (2014), rudnik in naselje Kanižarica (2018), ustanovitev župnije Črnomelj (2018), bitko pri Kvasici (2022), župana Doltarja (2021) in razvoj slovenske državnosti v medvojnim Črnomlju (2024) v velikem zborniku »Temelj našemu narodu«. Hkrati Mestna muzejska zbirka vseskozi skrbi za zunanje razstave po mestu, na t.i. »Bocotovi« hiši, in pomaga pri urejanju spominskih napisov (Kvasica, Lokve, Vranoviči, Griček). Seveda najdejo v Mestni muzejski zbirki pomoč pri svojih raziskovanjih ali namerah tudi občani in njihova društva. Tako se je skozi leta pomagalo občanom na Vinici (obletnica »Viniške republike«), na Svibniku (obletnica požiga vasi), v Dragatušu (obletnica bombardiranja), v Adlešičih (obletnica požiga) in na Gribljah (obletnica cerkve). Mestna muzejska zbirka je tako s svojimi 13 leti prekoračila svoje začetne namere in se razvila v vidnega in pomembnega deležnika v razvoju Bele krajine, še posebno mesta Črnomelj in njegove občine. Prekoračila je okvirje »zbirke« in upravičeno prejela novo ime, Mestni muzej Črnomelj, s čimer se pridružuje podobnim ustanovam po Sloveniji.